Zapis snovi je urejena učna snov, predstavljena s ključnimi pojmi, besednimi zvezami in prilogami. Gradivo preberemo in ga razdelimo v krajša poglavja. Označimo ključne pojme in jih izpišemo. Izpiske uredimo (“pospravimo” – razporedimo učno gradivo v smiselne enote). Zapis opremimo s prilogami in ga oblikujemo. Nastane urejen zapis gradiva v obliki točk in alinej ali v obliki miselnega vzorca. Izpiski in zapisi so nepogrešljivi pri ponavljanju učne snovi ter so prvi korak pri sestavljanju referatov.
Zakaj delamo izpiske in zapise snovi?
- Lažje se orientiramo v učnem gradivu.
- Z izdelanim zapisom gradiva utrjujemo ali ponavljamo snov.
- Pri izdelavi izpiskov smo miselno aktivni in se aktivno učimo.
- Pridobivamo drugačna “nenapiflana” znanja.
- Pridobivamo sistematičnost in
- krepimo ustvarjalnost.
Potek dela
- Informativno pregledamo snov (naslove, podnaslove, besedilo, priloge – fotografije, zemljevide, grafikone…), vprašanja, slovar novih pojmov idr. Sproti beležimo že znana dejstva in vprašanja, ki se ti pojavljajo.
- Med ponovnim podrobnim branjem izpisujemo ključne pojme po poglavjih.
- Pred urejanjem zapisa moramo snov (po)znati. Morda jo preberemo še enkrat, dvakrat?
- Ključne pojme uredimo (po točkah/alinejah).
- Poiščemo in v zapis priložimo priloge ter jih opremimo.
- Rešimo zastavljene naloge (so lahko v prilogi navodil, v učbeniku ali drugje). Velikokrat naloge poudarjajo in ponazarjajo snov. Razmislimo, ali lahko rezultate nalog smiselno vključimo v zapis snovi.
- Poiščemo priloge (fotografije, podatke, zemljevide…), izdelaš skice, risbe, uganke… in jih priložimo v zapis. Z izraznimi prilogami si bomo lažje zapomnili/ponazorili snov. Določene učne enote lahko ponazorimo samo s pomočjo prilog (fotografije, grafikoni…).
- Priloge opremimo z naslovom, ali še bolje – s svojim komentarjem.
- Zapis oblikujemo – urejen in s prilogami opremljen zapis dokončno oblikujemo v zapis po točkah in alinejah ali v miselni vzorec. Preglednost je zagotovljena z največ 3 nivoji alinej. Drugače je pri miselnem vzorcu, ki ga lahko poljubno razvejamo.
Miselni vzorec
je nekakšna “narisana” shema učne snovi. Gradivo prebereš, ga razdeliš v krajša poglavja in ga poenostavljeno, z bistvenimi, ključnimi pojmi razporediš v zapis. V miselni vzorec ne pišeš celih stavkov in dolgih besedil. Sestavljen je iz ključnih pojmov, ki so urejeni v “drevesno” sestavo – od “korenin” (predznanje, uvod) in “debla” (jedro, povzetek, rdeča nit), do “glavnih vej” (bistveni pojmi, ki sledijo vsebini snovi) in “stranskih vej” (podrobnosti, zanimivosti). Največja vrednost miselnega vzorca je, da si s shemo lažje predstavljaš učno gradivo; je torej “narisana” snov, opremljena s krivimi ali ravnimi črtami, povezavami, puščicami, simboli, skicami, fotografijami ipd. Bodi pozoren na preglednost, hierarhijo in likovnost izdelka.
Primer izpisa snovi in oblikovanje zapisa (Rdeča kapica) >>>
Primer izpisa snovi in oblikovanje zapisa (Kmetijstvo Azije) >>>
Opisni kriteriji in točkovnik za ocenjevanje izpiskov >>>