referati

 


Učenci lahko pri pouku svoje znanje poglobite in prikažete na nekoliko drugačen način z referatom. Referat je “govorno podajanje besedila”, kar pomeni, da ga predstavite sošolcem. Referate delate samostojno. Snov predstavljate v celoti govorno, lahko pa za ponazoritev izdelate plakat, powerpoint predstavitev, vsebino dramatizirate (metoda igre simulacij), izdelate zapis vsebine, ki ga razdelite sošolcem kot izročke, učno snov ponazorite z ugankami, križankami, rebusi, izdelanimi predmeti, glasbo, lahko jo dramatizirate, izdelate računalniške simulacije, tematske igre, filmske predloge ipd. “Šola je dolgčasna!”… Ne pozabi – kaj si naredil TI, da ne bo dolgčas?

Referate delate samostojno. Na začetku pobrskajte po gradivu v učbenikih. O določeni temi zberete dodatni material – besedila, fotografije, številčne podatke in drugo nazorno in zanimivo gradivo. Ne zadovoljite se zgolj z internetnimi gradivi, pač pa poišči tudi strokovno literaturo, prispevke v revijah, predmete, prospekte, razglednice, zemljevide, spominke ipd.  Nato izberite/odberite besedilo in tiste priloge, ki jih boste predstavili v referatu s pripovedovanjem, s plakatom, z elektronskimi prosojnicami idr. Pred začetkom izdelovanja referata ali plakata bodite pozorni na to, kaj, kako in s čim boste predstavili, nalepili, izrezali, kaj boste spustili, skrajšali in uredili. Izbrano temo nato oddajte učitelju v vpogled ter jo kratko, jedrnato in s svojimi besedami predstavite sošolcem pri pouku.

naprej  Predlagane teme referatov – geografija   >>>

naprej  Predlagane teme referatov – zgodovina   >>>

 

 


 

Iskanje informacij na spletu

Ko iščeš informacije na spletu, ne obupaj! Ne zadovolji se takoj s prvo povezavo (linkom). V iskalniku prelistaj iskane pojme/besedne zveze, preberi, izpisuj in združi podatke v kakovostno informacijo. Poišči fotografije, simulacije, filme, podatke, primerjave. Sestavi svoj opis. Združuj informacije iz različnih virov. Prebrano zapiši s svojimi besedami; delaj izpiske, ne prepiske! Zgolj prepisovanje ni priporočljivo – dela je veliko, rezultat pa ničen.  Pomni, da Wikipedija ni vedno najboljši in edini vir! Za vsa področja je pametno uporabljati/poiskati strokovno literaturo v tiskani ali elektronski obliki. 

 

Zapis učnega gradiva.

Gradivo prebereš, ga razdeliš v krajša poglavja in ga poenostavljeno, z bistvenimi, ključnimi pojmi razporediš v zapis. Združuješ posamezne smiselne vsebine. Uporabljaš točke, alineje in podalineje. S tem “pospraviš” – razporediš učno gradivo v smiselne enote.

 

Miselni vzorec

je nekakšna “narisana shema učne snovi”. Gradivo prebereš, ga razdeliš v krajša poglavja in ga poenostavljeno, z bistvenimi, ključnimi pojmi razporediš v zapis. V miselni vzorec ne pišeš celih stavkov in dolgih besedil. Sestavljen je iz ključnih pojmov, ki so urejeni v “drevesno” sestavo – od “korenin” (predznanje, uvod) in “debla” (jedro, povzetek, rdeča nit), do “glavnih vej” (bistveni pojmi, ki sledijo vsebini snovi) in “stranskih vej” (podrobnosti, zanimivosti). Največja vrednost miselnega vzorca je, da si s shemo lažje predstavljaš učno gradivo; je torej narisana snov, opremljena s krivimi ali ravnimi črtami, povezavami, puščicami, simboli, skicami, fotografijami ipd. Bodi pozoren na preglednost, hierarhijo in likovnost izdelka. 

 

Predstavitev referata

Referat predstaviš v 10-15 minutah. Za govorni del se temeljito pripraviš. V uvodu kratko predstaviš svojo temo ter postopke dela. Govoriš tekoče in prosto; ne bereš, a si pomagaš z opornimi točkami. Tujke in strokovne izraze poslušalcem pojasniš. Predstavitve ponazoriš z zemljevidi, s slikovnim, grafičnim in drugim gradivom. Paziš na enakomernost in smiselni red. Neprestano si pozoren na rdečo nit – osrednjo temo, ki jo predstavljaš. Nekaj časa nameniš tudi  diskusiji, odgovarjaš na vprašanja sošolcev ali predstaviš dodatno zanimivost, anekdoto. Na koncu imenuješ tudi uporabljeno literaturo.

 

Referat v pisni obliki naj vsebuje

Naslovnico (šola, naslov referata, avtor in razred, kraj in datum izdelave), kazalo vsebine (za referate z več kot 5 stranmi), vsebino (smiselno urejena v poglavja in podpoglavja z oštevilčenimi stranmi) ter seznam virov in literature. Vse vire in literaturo navajaš (citiraš) – navedeš priimek in ime avtorja, letnico izdaje dela, naslov, založnika in kraj izdaje (npr.  Mosbruker Mojmir. Priprava šmorna. Mladinska knjiga. Celje, 2011.). Citirana dela urediš po abecednem redu priimkov avtorjev. Navajaš tudi vire z medmrežja (celotni URL naslov ter dodamo datum zajema podatkov).

 

Plakat

Naj bo zanimiv, barvno privlačen in estetsko izdelan; naj „pade v oči“. Poudarjen naj ima naslov, snov naj bo smiselno predstavljena. Uporabni in kakovostni plakati niso namenjeni pisanju besedila, pač pa predstavitvi ključnih pojmov in slikovnemu gradivu, skicam, zemljevidom, risbam, karikaturam, nenavadnim predstavitvam… Pri predstavitvi si korajžen in izviren! Navedeš tudi avtorja in citiraš vire (manj opazno, v sklopu plakata, izjemoma lahko tudi na hrbtni strani).

 

Elektronske prosojnice/diapozitivi (power point):

Računalnik je namenjen podpori predstavitve, ponazoritvi (multimedija – zvok, slika, film, linki…), ne branju! Vsebina naj bo smiselna – smiselnost in vsebina prosojnic, ki jih pojasniš s pripovedovanjem. Razdeliš jo na več prosojnic. Na eni prosojnici/diapozitivu naj ne bo preveč alinej. Predstavljen naj bo en vsebinski sklop. Pozoren si na rdečo nit, obseg in število prilog; posamezni deli vsebine naj bodo enakomerno predstavljeni. Izpostaviš bistvo sporočila, številčne podatke zaokrožuješ. Izdelek naj bo enostaven, naj ima enoten red in členitev, besedila naj bodo kratka in jedrnata. Prilog naj ne bo preveč; poišči najbolj tipične, izrazne. Pozoren si na likovnost izdelka (barve, simetrija, čitljivost pisav, estetski videz, kakovost slik).

 

Esej

je zahtevno in kompleksno delo – je nekakšen “strokovni spis”. V uvodu predstaviš osnovno misel in trditev, ki jo v glavnem delu dokažeš. V zaključku kratko ponoviš bistvo in podaš nekatere “rešitve problema”. V delu si izviren. Med strokovne izraze in dokaze vključuješ lastno razmišljanje. Esej mora imeti glavo in rep ter rdečo nit; pazi, da se ne zgubiš. Neprestano moraš”videti gozd in ne le posameznih dreves”.

 

Igranje vlog 

Z igranjem vlog učno gradivo predstaviš s simulacijo določene situacije. Snov poznaš, sedaj pa razmisli, kako bi jo predstavil sošolkam in sošolcem s pomočjo dramatizacije – igranja vlog. Z igranjem posameznih vlog je potrebno sošolcem predstaviti učno gradivo (smiselno izbrane situacija, osebe, besedilo in vsebina dramatizacije, s pomočjo katerih bomo spoznali učno snov). Učna snov torej ni “zapisana kot dejstva”, ampak jo razberemo iz vloge in besedila posameznikov… kot v gledališki predstavi ali filmu. Simuliraš resnične situacije – določeno izmišljeno ali lažno stanje je videti kot resnično – resnična so dejstva in okoliščine, izmišljena je situacija.